lyx_mirror/lib/examples/sl_primer_surov.lyx

#This file was created by <roman> Wed May 26 23:43:16 1999
#LyX 1.0 (C) 1995-1999 Matthias Ettrich and the LyX Team
\lyxformat 2.15
\textclass article
\language slovene
\inputencoding latin2
\fontscheme default
\graphics dvips
\paperfontsize 12
\spacing single 
\papersize letterpaper
\paperpackage a4
\use_geometry 0
\use_amsmath 0
\paperorientation portrait
\secnumdepth 3
\tocdepth 3
\paragraph_separation indent
\defskip medskip
\quotes_language german
\quotes_times 2
\papercolumns 1
\papersides 1
\paperpagestyle plain

\layout Standard

TO JE NASLOV VA<56>EGA SPISA 
\begin_inset Info Namig: naslov bi moral biti videti bolj kot naslov.
\end_inset 


\layout Standard

Avtor: Fe LyX
\begin_inset Info Namig: Fe je AVTOR (angl. Author).
\end_inset 


\layout Standard

12.
 junij 1972
\begin_inset Info Namig: to je DATUM (angl. Date).
\end_inset 


\layout Standard

Kazalo
\begin_inset Info Namig: Fino bi bilo, <20>e nam ne bi bilo treba ro<72>no dobesedno
vpisovati vsebinskega kazala.
\end_inset 


\layout Standard

1.
 Osnovna filozofija..................1
\layout Standard

1.1 Kako to po<70>ne LyX...............1
\layout Standard

1.2 Zakaj je LyX bolj<6C>i................1
\layout Standard

2.
 Odlike LyX-a
\layout Standard

3.
 Nerodni poskusi uporabe ve<76> zadev LyX-a
\layout Standard

4.
 Matemati<74>ne zadeve
\layout Standard

---------------------------------------------------
\layout Standard

1.
 Osnovna filozofija
\begin_inset Info Namig: naslovi razdelkov (angl. Section) bi verjetno
morali bolj izstopati.
\end_inset 


\layout Standard

Osnovna filozofija LyX-a je ta, da bi morali skrbeti za vsebino tega, kar
 pi<70>ete, ne za obliko.
\layout Standard

1.1 Kako to po<70>ne LyX
\layout Standard

LyX uporablja LaTeX, sistem za pripravo spisov, ki ga je leta 1985 zasnoval
 Leslie Lamport.
 LaTeX pa je zgrajen na stavnem jeziku, imenovanem TeX, ki ga je leta 1984
 ustvaril Donald Knuth.
 LaTeX je zasnovan na podobni filozofiji kot LyX.
 Leslie Lamport je neko<6B> rekel (glejte vir [1])
\begin_inset Info Namig: Verjetno ta NAVZKRI<52>NI SKLIC ne bi smel biti
"vne<6E>en". Kaj, <20>e naredimo Lamportovo knjigo za drugo
postavko spiska literature?
\end_inset 

:
\layout Standard


\begin_inset Quotes gld
\end_inset 

Funkcija tipografskega oblikovanja je pomagati bralcu, da razume avtorjeve
 ideje.
 <20>e naj bo spis lahek za branje, mora njegova vizualna struktura odsevati
 njegovo logi<67>no strukturo.
 Navedki in ra<72>unalni<6E>ki programi, ki so logi<67>no razli<6C>ni strukturni elementi,
 bi morali biti vizualno razlo<6C>ljivi drug od drugega ...
 Ker LaTeX ne more razumeti va<76>e poezije, morate eksplicitno ozna<6E>iti logi<67>no
 strukturo z vnosom posebnih ukazov ...
 Ko pi<70>ete va<76> spis, bi se morali ukvarjati z njegovo logi<67>no strukturo
 in ne z njegovo vizualno pojavo.
\begin_inset Quotes grd
\end_inset 


\begin_inset Info Namig: To je NAVEDEK (angl. Quote).
\end_inset 


\layout Standard

1.2 Zakaj je LyX bolj<6C>i
\layout Standard

LyX je lahko uporaben ve<76> ljudem kot LaTeX.
 Precej la<6C>je se ga je nau<61>iti, saj se vam ni treba nau<61>iti LaTeX-a (ki
 je prakti<74>no programski jezik).
 LyX je pravzaprav kot ostali urejevalniki besedil tipa 
\begin_inset Quotes gld
\end_inset 

kar vidi<64> to dobi<62>
\begin_inset Quotes grd
\end_inset 

, le da je LyX tipa 
\begin_inset Quotes gld
\end_inset 

kar vidi<64> to misli<6C>
\begin_inset Quotes grd
\end_inset 

.
 Na ta na<6E>in kombinira preprostost uporabe urejevalnikov besedil z mo<6D>jo
 LaTeX-a.
 To je Dobra Stvar.
 Tudi datote<74>ni format je neodvisen od platforme.
 Najbolj<6C>e od vsega pa je, da je PROST!
\layout Standard

2.
 Odlike LyX-a
\layout Standard

LyX ima mnoge odlike, ki olaj<61>ajo pisanje spisov.
 (Navsezadnje, zakaj bi ga sicer <20>eleli uporabljati?
\begin_inset Info Namig: Ta oklepajski stavek je videti bolje kot opomba v nogi.
\end_inset 

) ZELO VZNEMIRJEN
\begin_inset Info Namig: Poudarite!
\end_inset 

 sem, da lahko govorim o tem.
 Tukaj je seznam le nekaterih.
\layout Standard

* LyX skrbi za robove in <20>tevil<69>enje opomb v nogi namesto vas.
\layout Standard

* Z LyX-om postane pisanje in urejanje matemati<74>nih obrazcev preprosto.
\layout Standard

Za bolj filozofsko diskusijo o tem zakaj je LyX bolj<6C>i od drugih urejevalnikov
 besedil glejte razdelek 1.2, ki ga lahko najdete na strani 1.
\begin_inset Info Namig: Verjetno ta NAVZKRI<52>NA SKLICEVANJA ne bi smela
biti "zakodirana". Kaj, <20>e spremenimo <20>tevilke razdelkov?
\end_inset 


\layout Standard

3.
 Nerodni poskusi uporabe ve<76> zadev LyX-a
\layout Standard

Zadnji<EFBFBD> sem napisal program.
 Videti je bil takole.
\layout Standard

5 REM MOJ STRA<52>NI PROGRAM
\layout Standard

10 PRINT 
\begin_inset Quotes eld
\end_inset 

STRA<EFBFBD>EN SEM!
\begin_inset Quotes erd
\end_inset 


\layout Standard

20 GOTO 10 
\begin_inset Info Namig: To je ra<72>unalni<6E>ka KODA (angl. Code).
\end_inset 


\layout Standard

Po vsem tem znanstvenem razmi<6D>ljanju sem se za<7A>el po<70>utiti bolj umetni<6E>ko,
 zato sem napisal tale haiku
\layout Standard

LyX je zares <20>udovit
\layout Standard

stavni urejevalnik besedil
\layout Standard

prihrani mi toliko <20>asa 
\begin_inset Info Namig: Ni preve<76> dobro, a je poezija,
znana tudi kot VERZI (angl. Verse).
\end_inset 


\layout Standard

4.
 Matemati<74>ne zadeve
\begin_inset Info Namig: Te matemati<74>ne stvari bi morale biti izpisane
v matemati<74>nem na<6E>inu!
\end_inset 


\layout Standard

Moja najljub<75>a ena<6E>ba je re<72>itev kvadratne ena<6E>be.
 <20>e je ax^2+bx+c=0 (en.
 1), potem je x= -b + ali minus kvadratni koren od b^2-4ac vse skupaj ulomljeno
 z 2a (en.
 2).
\layout Standard

Druga priljubljena ena<6E>ba predstavlja osnovo matemati<74>ne analize: izraz
 f'(x) je definiran kot limita izraza f(x+deltax) - f(x) ulomljenega z deltax,
 ko gredo <20>tevila deltax proti ni<6E> (en.
 3).
\layout Standard

------------------------------------------------
\layout Standard

LITERATURA
\layout Standard

[1] Lamport, Leslie.
 LaTeX: A Document Preparation System.
 Addison-Wesley, Reading, Massachusetts, second edition, 1994.
\the_end