lyx_mirror/lib/examples/sl/primer_lyxan.lyx

346 lines
6.0 KiB
Plaintext
Raw Normal View History

#LyX 1.5.0svn created this file. For more info see http://www.lyx.org/
\lyxformat 245
\begin_document
\begin_header
\textclass article
\language slovene
\inputencoding latin2
\fontscheme default
\graphics dvips
\paperfontsize default
\spacing single
\papersize default
\use_geometry false
\use_amsmath 0
\cite_engine basic
\use_bibtopic false
\paperorientation portrait
\secnumdepth 3
\tocdepth 3
\paragraph_separation indent
\defskip medskip
\quotes_language german
\papercolumns 1
\papersides 1
\paperpagestyle plain
\tracking_changes false
\output_changes true
\end_header
\begin_body
\begin_layout Title
To je naslov va<76>ega spisa
\end_layout
\begin_layout Author
Fe LyX
\end_layout
\begin_layout Date
12.
junij 1972
\end_layout
\begin_layout Standard
\begin_inset LatexCommand \tableofcontents{}
\end_inset
\end_layout
\begin_layout Section
Temeljna filozofija
\end_layout
\begin_layout Standard
Temeljna filozofija LyXa je, da naj bi se posve<76>ali vsebini tistega, o <20>emer
pi<70>emo, ne obliki.
\end_layout
\begin_layout Subsection
Kako se stvari loteva LyX
\end_layout
\begin_layout Standard
LyX uporablja LaTeX, sistem za pripravljanje spisov, ki ga je leta 1985
zasnoval Leslie Lamport.
LaTeX pa temelji na stavnem jeziku, imenovanem TeX, ki ga je leta 1984
ustvaril Donald Knuth.
Filozofija LaTeXa je podobna filozofiji LyXa.
Leslie Lamport je neko<6B> rekel (glej vir
\begin_inset LatexCommand \cite{lamport}
\end_inset
):
\end_layout
\begin_layout Quote
Tipografsko oblikovanje naj bi pomagalo bralcu razumeti avtorjeve zamisli.
Da bi bilo spis lahko brati, mora njegova zunanja podoba odsevati njegovo
logi<67>no zgradbo.
Navedki in ra<72>unalni<6E>ki programi, ki so logi<67>no razli<6C>ni strukturni elementi,
bi se morali med seboj na pogled razlikovati\SpecialChar \ldots{}
Ker LaTeX ne more razumeti
va<76>e poezije, morate izrecno ozna<6E>iti logi<67>no strukturo z vnosom posebnih
ukazov\SpecialChar \ldots{}
Med pisanjem bi se morali ukvarjati z logi<67>no zgradbo spisa, ne
pa z njegovo zunanjo podobo.
\end_layout
\begin_layout Subsection
\begin_inset LatexCommand \label{sec:lyxbetter}
\end_inset
Zakaj je LyX bolj<6C>i
\end_layout
\begin_layout Standard
LyX je uporaben za ve<76> ljudi kot LaTeX.
Precej la<6C>je se ga je nau<61>iti, saj ni treba znati LaTeXa (ki je prakti<74>no
programski jezik).
LyX je pravzaprav tak kot drugi urejevalniki besedil tipa
\begin_inset Quotes gld
\end_inset
to, kar vidi<64>, to tudi dobi<62>
\begin_inset Quotes grd
\end_inset
, le da je vrste
\begin_inset Quotes gld
\end_inset
to, kar vidi<64>, to tudi misli<6C>
\begin_inset Quotes grd
\end_inset
.
Tako zdru<72>uje preprostost uporabe urejevalnikov besedil z mo<6D>jo LaTeXa.
To je Dobra Stvar.
Tudi datote<74>ni format je neodvisen od platforme.
Najbolj<6C>e od vsega pa je, da je
\emph on
prost
\emph default
!
\end_layout
\begin_layout Section
Odlike LyXa
\end_layout
\begin_layout Standard
LyX ima <20>tevilne odlike, ki nam olaj<61>ajo pisanje spisov.
\begin_inset Foot
status collapsed
\begin_layout Standard
Navsezadnje, le zakaj bi ga druga<67>e sploh <20>eleli uporabljati?
\end_layout
\end_inset
\emph on
Zelo me veseli
\emph default
, da lahko pi<70>em o tem.
Omenimo le dve odliki LyXa:
\end_layout
\begin_layout Itemize
Namesto vas skrbi za robove in <20>tevil<69>i opombe v nogi.
\end_layout
\begin_layout Itemize
Olaj<EFBFBD>a pisanje in urejanje matemati<74>nih obrazcev.
\end_layout
\begin_layout Standard
Bolj filozofsko razpravo o tem, zakaj je LyX bolj<6C>i od drugih urejevalnikov
besedil, pa boste na<6E>li v razdelku
\begin_inset LatexCommand \ref{sec:lyxbetter}
\end_inset
na strani
\begin_inset LatexCommand \pageref{sec:lyxbetter}
\end_inset
.
\end_layout
\begin_layout Section
Nerodni poskusi uporabe LyXa
\end_layout
\begin_layout Standard
Zadnji<EFBFBD> sem napisal program, podoben spodnjemu:
\end_layout
\begin_layout LyX-Code
5 REM MOJ STRA<52>NI PROGRAM
\newline
10 PRINT "STRA<52>EN SEM!"
\newline
20 GOTO 10
\end_layout
\begin_layout Standard
Po tem u<>enem razmi<6D>ljanju me je nenadoma preplavilo bolj umetni<6E>ko razpolo<6C>enje
in napisal sem tale haiku
\end_layout
\begin_layout Verse
LyX je zares <20>udovit
\newline
stavni urejevalnik besedil
\newline
prihrani mi toliko <20>asa
\end_layout
\begin_layout Section
Matemati<EFBFBD>ne zadev<65><76>ine
\end_layout
\begin_layout Standard
Najbolj so mi pri srcu ena<6E>be za re<72>itev kvadratne ena<6E>be.
<20>e je
\begin_inset Formula $ax^{2}+bx+c=0$
\end_inset
(en.
1), potem je
\begin_inset Formula $x=\frac{-b\pm \sqrt{b^{2}-4ac}}{2a}$
\end_inset
(en.
2).
\end_layout
\begin_layout Standard
Druga priljubljena ena<6E>ba je temelj matemati<74>ne analize:
\begin_inset Formula $f'(x)\equiv \lim _{\Delta x\rightarrow 0}\frac{f(x+\Delta x)-f(x)}{\Delta x}$
\end_inset
(en.
3).
\end_layout
\begin_layout Section
Opazke
\end_layout
\begin_layout Standard
Nekaj opazk o LyXanju te datoteke:
\end_layout
\begin_layout Itemize
Vrstice z vezaji, sem lahko odstranil.
Njihova edina naloga je bila, da so lo<6C>evale naslove in vire od preostanka
spisa.
LyX (LaTeX) ve dovolj, da lo<6C>i te dele spisa z razmikom.
\end_layout
\begin_layout Itemize
Nisem se trudil z vstavljanjem matemati<74>nih ena<6E>b v prikazni na<6E>in.
Tudi samodejnega <20>tevil<69>enja ena<6E>b, ki ga pozna LyX, nisem uporabljal,
saj to ni opisano v
\emph on
U<EFBFBD>beniku
\emph default
.
\end_layout
\begin_layout Itemize
Ni mi bilo treba vpisati besede
\begin_inset Quotes gld
\end_inset
Literatura
\begin_inset Quotes grd
\end_inset
(v LyX-u pravzaprav
\begin_inset Quotes gld
\end_inset
References
\begin_inset Quotes grd
\end_inset
ali
\begin_inset Quotes gld
\end_inset
Bibliography
\begin_inset Quotes grd
\end_inset
, v izhodu pa ob slovenskih nastavitvah
\begin_inset Quotes gld
\end_inset
Literatura
\begin_inset Quotes grd
\end_inset
).
LyX jo samodejno zapi<70>e, ko izberete okolje
\family sans
Bibliography
\family default
.
\end_layout
\begin_layout Bibliography
\bibitem {lamport}
Lamport, Leslie.
\emph on
LaTeX: A Document Preparation System
\emph default
; Addison-Wesley, Reading, Massachusetts, druga izdaja, 1994.
\end_layout
\end_body
\end_document